NIJZ obvešča: Otroci, prehrana in gibanje - debelost je žal najbolj prisotna v Pomurju

Otroci, prehrana in gibanje - debelost je žal najbolj prisotna v Pomurju 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil publikacijo o raziskavi prekomerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih ter mladostnikih v Sloveniji. V raziskavi so uporabili podatke, ki jih je zbrala Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. V raziskavi ugotavljajo, da se je trend prekomerne telesne teže in debelosti ustavil ter obrnil. Pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim standardom, se je trend debelosti ustavil, v družinah s slabšim socialno-ekonomskim stanjem pa ne. Prav otroci in mladostniki iz slabše situiranih družin so bolj izpostavljeni debelosti.

Na Fakulteti za Šport v Ljubljani so iz podatkov za šolsko leto 2014/2015 ugotovili, da se prehranjenost otrok in mladostnikov razlikuje po regijah. Pomurje velja za regijo z najvišjim deležem debelih otrok in mladostnikov, debelih je 9,8 % fantov in 8,1 % deklic.

V publikaciji je prikazan tudi delež gibalno neučinkovitih fantov in deklet. Podatki iz šolskega leta 2014/2015 s spremembami v primerjavi s šolskim letom 2013/2014 so razvrščeni po regijah. Tudi v tej primerjavi so se pomurski otroci in mladostniki izkazali najslabše. Tako je Fakulteta za Šport v tem poročilu ugotovila, da je bilo v preteklem šolskem letu gibalno neučinkovitih kar 12,3 % pomurskih fantov in deklet. Kot možni razlogi za očitne razlike po regijah so lahko socialno-ekonomski, izobraževalni in okoljski dejavniki, ki pa niso analizirani.

Kakšne so prehranske navade naših otrok in mladostnikov?

• 45,1 % mladostnikov med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje
• 39,4 % mladostnikov vsak dan uživa sadje, 26,9 % pa zelenjavo.
• 24,3 % mladostnikov vsak dan pije sladkane pijače.
• 36,3 % mladostnikov pije energijske pijače različno pogosto (od manj kot enkrat na teden do več kot enkrat na dan).
   

Ali so naši otroci zadosti telesno dejavni?

• Le  18,5 % mladostnikov je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro.
• 18,2 % mladostnikov v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju.
• 53 % mladostnikov med šolskim tednom gleda televizijo, videoposnetke in druge zabavne vsebine dve uri ali več na dan
• 28 % mladostnikov dve uri ali več na dan igra igrice na računalniku ali drugih elektronskih napravah
• 42,4 % mladostnikov med šolskim tednom uporablja elektronske naprave za domače naloge ali e-pošto in podobno dve uri ali več na dan.
   

Vedenja, ki vplivajo na življenjski slog, se oblikujejo že v otroštvu, ohranjajo pa se v obdobju mladostništva in tudi v obdobju odraslosti. Za otroke in mladostnike so izjemno pomembna, saj vplivajo na njihov razvoj, splošno počutje, dolgoročno zdravje, produktivnost in kakovost življenja. Z življenjskim slogom povezana vedenja predstavljajo tudi zaščitni dejavnik pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovim zgodnjim razvojem.

Kako izboljšati  stanje glede prehrane in gibanja naših otrok?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že leta izvaja programe, ki so prerasli v proces učenja oz. način miselnosti , ker se samo  s sistematičnim delom ohranja in izboljšuje zdravje otrok in mladostnikov. Za vrtce je to program Zdravje v vrtcu, za šole pa program Zdrava šola. Tako se vrtci in šole z vstopom v programa zavežejo, da bodo z različnimi dejavnostmi spodbujali, omogočali in krepili zdravje otrok in mladostnikov  na vseh področjih zdravja - telesnem, duševnem, socialnem ter okoljskem.

Preko strokovnih izobraževanj se vzgojnemu in pedagoškemu osebju  nudijo različne vsebine zdravja, ki jih potem preko učnega načrta in z različnimi  dejavnostmi prenesejo v vrtčevsko in šolsko okolje. Skupaj z njimi strokovnjaki NIJZ  izberemo vsako leto vsebinsko rdečo nit, ki jo potem poglobljeno obravnavajo. Prioriteto dajemo aktualnim vsebinam in to sta vsekakor tudi zdrava prehrana in telesna dejavnost. Tako smo na temo zdrave prehrane in gibanja v vrtcih in šolah obravnavali kako vzpodbujati zdravo prehranjevanje, katere so metode in pristopi, da otrokom privzgojimo zdrave prehranske navade, kakšne so lahko posledice neustrezne prehrane v otroštvu, o sladkorju v prehrani, o vplivu oglaševanja hrane na otroke in mladostnike, predstavitev učnih ur na temo prehrane, o alergijah na  hrano ipd. Prav tako smo na področju gibanja obravnavali več  tem, katerih cilj je bil ozaveščanje o pomenu gibanja in o pozitivnih učinkih gibanja na otrokov razvoj za krepitev in ohranjanje zdravja. V teh programih so nastala tudi mnoga gradiva, ki so v pomoč vzgojnemu in pedagoškemu osebju pri prenosu vsebin. 
Z vsemi omenjenimi aktivnostmi želimo, da se vrtci in šole oblikujejo v zdravo in varno okolje, ki pozitivno vpliva na počutje in zdravje otrok in mladostnikov in da postanejo te aktivnosti način življenja in dela v vrtcu in šoli.

V Sloveniji se namenja vrtčevski in šolski prehrani posebno skrb. Ureja jo Zakon o šolski prehrani, Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike (2005 – 2010) pa je omogočila tudi sprejetje nekaterih dokumentov, ki podpirajo lažje udejanjanje strokovnih priporočil v praksi. Podatki strokovnega spremljanja prehrane v VIZ kažejo, da ob trenutni organiziranosti vrtčevske prehrane otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo tudi do 70 % dnevnih energijskih potreb, medtem ko lahko šolarji z osnovnošolsko prehrano pokrijejo tudi več kot 50 % dnevnih energijskih potreb. V pripravi so prenovljene Smernice. Dostikrat ugotavljamo, da problem prehrane nastane doma, zato se strokovnjaki NIJZ  trudimo poleg izobraževanja otrok v to vse več vključevati tudi starše.

Gordana Toth in Cecilija Sušec
Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota