Kraj je dobil ime po sliki Žalostne Matere božje, ki je na glavnem oltarju cerkvice in je kopija prvotne podobe, kajti original so ukradli, ko so gradili cerkev. Kdo je naslikal kopijo, ni znano. Doumeva pa se, da neki domačin - Prlek iz okolice. Prvotno sliko bi naj prinesli križarji in romarji iz Jeruzalema, Svete dežele v začetku 13. stoletja. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju (1652) kot plod zaobljube zakoncev in upravljavcev gornjeradgonskega gradu g. Drumpiča in ga. Salome, ki sta pri Žalostni Materi božji Jeruzalemski zaprisegla, da če bo kuga nehala moriti in jo bosta preživela, bosta v Jeruzalemu dala zgraditi cerkev. Zaobljubo sta držala in nastala je eno ladijska cerkev, ki ima štiri oltarje (glavnega in tri stranske), Anina kapela in orgle so iz 18. stoletja. Na mestu, kjer je glavni oltar, je nekoč stal molitveni stolp za mnoge priprošnje in zaobljube tako križarjev kot romarjev, ki so hodili v Sveto deželo, Palestino, bodisi osvobajat bodisi obiskovat Kristusov grob. V 13. stoletju so na tem mestu križarji nemškega viteškega reda zgradili kapelico, ki je bila velika kot današnji baptisterij, kajti stolp je postal premajhen za vse priprošnje in zaobljube.
V srednjem veku je dobil ozemlje današnjega Jeruzalema v posest nemški viteški red. Friderik Ptujski jim je dodelil ozemlje v fevd. Svoj pečat so pustili tudi v cerkvi, saj je na stropu nad glavnim oltarjem njihov križ in še danes je cerkev v njihovi lasti – križniški duhovniški red, nemški viteški red. Vrnimo se k sliki Žalostne Matere božje – pieta. Oltarna slika, pozno baročna, je mistična in skriva marsikaj. Slika ima tri obraze: Marijinega in Kristusovega opazimo takoj, medtem ko pa se tretji skriva v Marijini ruti, na njenem desnem ramenu. Ti trije obrazi ponazarjajo: obraz v ruti – našo smrt; Marijin – naše rojstvo; Kristusov – naše življenje. Če si sliko na hitro pogledamo, lahko opazimo, kot da bi Marija imela tri roke, dve držeč Kristusa okoli vratu, eno pa položeno na Kristusovi desni nogi, dobro se vidi zapestje, ki je svetlejše. Če govorimo o motivu trojnosti, ki ima v krščanstvu pomembno vlogo, potem se mora tudi tretjič nekaj ponoviti: Gre za spodnje okončine Kristusa in sicer od kolen proti petam, ena noga je poševna, druga ravna in ravno od te pada senca tako, da je vidna navidezna tretja noga.
Levo ob sliki je Janez Krstnik, desno Frančišek Asiški. Na levem oltarnem portalu je Peter, na desnem Pavel. Na desnem stranskem oltarju zgoraj je slika papeža Urbana, zaščitnika vinogradov. Na levem oltarju sta Marija in Jožef z detetom. Prižnica prikazuje 4 s strani Cerkve priznane kanonske evangeliste.
Ne smemo pozabiti zvona želja pri Žalostni Materi božji Jeruzalemski. Izpolni vse želje, še zlasti tiste in to takoj, ki so povezane z vinom. Vse ostale pa izpolni, ko se vrnete nazaj. Anina kapela je kot prizidek in hkrati tudi vhod v cerkev.
Jeruzalem, s svojim svetim imenom, še danes privablja romarje iz vsega sveta, ki tukaj iščejo svoje mesto miru.