Javno podjetje Prlekija (vodovod) in 7 prleških občin je želelo v zadnjih dveh letih pobrati 3 milijone več na položnicah za vodo. V Ljutomeru občinski svet ni potrdil cen. Ni bilo transparentnih izračunov.
Če bi cene potrdili, bi morali tudi v občini Ljutomer pobrati 1 milijon evrov več od ljudi. Temu Občinski svet in županja odločno nasprotujeta. Gre za dodatno potrditev, da smo ravnali prav. Zaupanje v presojo partnerjev narušeno.
O podrobnostih tožbe je županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba skupaj s podžupanoma Jankom Špindlerjem in Borom Zemljakom spregovorila na novinarski konferenci, ki je bila 7. avgusta 2018.
DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA IN SEDEM PRLEŠKIH ŽUPANOV TOŽI OBČINO LJUTOMER IN LJUTOMERSKO ŽUPANJO ZA 3 MILIJONE EVROV, KI JIH NISO MOGLI POBRATI OBČANOM IN PODJETJEM NA POLOŽNICAH V 2017 IN 2018
V tožbi je prvič razvidna celotna slika novih cen vode. Tožba vsebuje tudi predvidevanje, da bi se cene lahko dodatno zvišale. Takšne odločitve bi lahko pripeljale do tega, da se v Prlekiji z uvedbo Sistema C podražijo stroški vode za 90 milijonov v naslednjih tridesetih letih, skoraj enkrat več, kot je stala investicija v nov vodovod. To ne sledi ciljem kohezije.
Če bi namreč prišteli še predlagana povišanja cen v Ljutomeru, proti katerim se je uprl Občinski svet Občine Ljutomer, govorimo o 4 milijonskem povišanju v dveh letih oziroma povišanju 2 milijona evrov letno.
Čeprav sta toženi stranki Občina Ljutomer in ljutomerska županja, je to tožba zoper vse občanke in občane in podjetja v naši občini, tudi v drugih občinah.
Občina Ljutomer je odločno proti tako velikim podražitvam, ki bi sicer v tudi njen proračun prinesle dodatna pol milijona evrov letno ali več. To se županji mag. Olgi Karba in Občinskemu svetu Občine Ljutomer zdi neprimerno in nesprejemljivo.
Po njeni oceni in oceni ljutomerskih svetnikov morajo občine zniževati bremena občanom in pomagati podjetjem z dobrimi pogoji. Čeprav je sredstev za delovanje občin vedno manj, je potrebno zagotoviti visoko kakovost storitev za občane in poiskati nove vire financiranja, prijaviti in izpeljati projekte. Nov vodovod sigurno zahteva nekaj višje stroške, saj tudi ponuja več. A je pomembno, da so stroški transparentni in fer.
ZAVEZE DO EU
Občina Ljutomer brez povišanja cen zelo intenzivno izpolnjuje dane zaveze do EU, predvsem z izgradnjo vodovodov za priključenost vseh uporabnikov in zmanjševanje vodnih izgub.
KAKO RAZUMEMO TOŽBO?
Zato tožbo razumemo kot odziv na izvršbo, ki smo jo sprožili na Občini Ljutomer pred časom, za vrnitev pol milijona evrov. Ta sredstva Javno podjetje Prlekija pobira na položnicah občankam in občanom ter podjetjem iz občine Ljutomer in protipravno zadržuje.
In seveda je tožba dodatni pritisk na Občinski svet Občine Ljutomer in na županjo osebno, da se sprejme povišanje cen vode brez transparentnih izračunov.
V predlaganih elaboratih se vključujejo stroški podizvajalcev SIM in KORA kar je v nasprotju z zavezami do EU. Nedopustno, da se s tovrstnimi tožbami ustvarja situacija, da naj nekdo poklekne in sprejme višje cene brez podlag.
JE OBČINA LJUTOMER IZJEMA KER ZAHTEVA PODROBNE IZRAČUNE?
Občine okrog Murske Sobote in Lendave so imele podobno različna mnenja pri določanju cen vode. Tako, kot predvideva zakonodaja, so se v postopku oblikovanja cen izdelali predlogi za skupne cene in za ločene cene po občinah, kar je občinam omogočilo lažjo in odgovorno odločitev. V primeru Ljutomer se zavrača sploh priprava izračuna.
ODGOVOR NA TOŽBO V ROKU
Občina Ljutomer bo odgovorila na tožbo v roku, ki začne teči po sodnih počitnicah od 15. 8. naprej. Po ocenah pravnih strokovnjakov se bo neposredna obravnava tožbe oz. narok pred sodiščem pričel šele čez pol leta do leta. Ne glede na to, da tožniki lahko umaknejo tožbo do konca glavnega naroka, jo lahko brez stroškov umaknejo do konca izteka roka za podajo odgovora na tožbo in ne povzročajo dodatnih stroškov občanom z visokimi sodnimi taksami in odvetniškimi stroški. Sicer so tožbi priložili tudi predlog za mediacijo.
To bi bilo razumno in v duhu zavez EU, saj so številne navedbe v tožbi neugodne za prleške občine in javno podjetje, saj kažejo, da se v izvajanje upravljanja vodovoda vključujejo podizvajalci (ob javnemu podjetju JPP se navajata podjetji KORA in SIM), kar je v nasprotju s pogoji za pridobitev EU sredstev, ker mora biti eden upravljalec brez podizvajalcev.