Praznovanje 62. praznika Občine Ljutomer – deveti dan

Za zaključek letošnjega občinskega praznika je bila v Parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru slovesnost ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora. Ljutomer je bil 9. avgusta 1868 prvi kraj, v katerem so na Slovenskem organizirali tabor, in zahtevali naslednje:

»Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v paragrafu 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:

Slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni jezik, dokler se na bo v ta namen na Slovenskem nemudoma določil rok, in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slovensko besedno in pisno.

Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku.

Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini.

Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo.

Zgradijo naj se slovenske realke, gospodarske šole ter naj jih zavodi vzdržujejo.

Posamezne dežele naj dobijo večjo samoupravo.«

Na tokratni slovesnosti ob 150-letnici, na kateri je bil med številnimi gosti tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali taborske zahteve za prihodnost slovenskega naroda.

Za uvod v slovesnost, ki je pod stoletne hraste privabila blizu 2000 obiskovalcev in jo je zaznamoval prihod številnih praporščakov, je bil prikazan igrano-dokumentarni film, v katerem so dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer na zanimiv način prikazali zgodovinska dejstva, povezana s taborom. »Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti,« je v svojem nagovoru dejal dr. Miran Puconja, častni občan občine Ljutomer in velik poznavalec zgodovine prebivalcev Prlekije. V svojem nagovoru je strnil dogodke iz časa, v katerem se je porodila ideja o organiziranju tabora, in orisal dogodek izpred 150 let, v nadaljevanju pa je dodal še sporočilo vladajoči garnituri, da Slovenija ni samo Ljubljana in da so se že v preteklosti najpomembnejše odločitve za obstoj slovenstva sprejemale na periferiji. Puconja je med drugim tudi opozoril, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala in nekomu postanemo zgolj kolonija.

Slovenija si je samostojnost priborila leta 1991, na kar je v svojem nagovoru spomnil načelnik Občinskega štaba teritorialne obrambe Ljutomer med vojno za Slovenijo Miroslav Rauter. Povedal je, da so teritorialci sledili taborskemu geslu Ako si ne bomo sami pomagali, nam nihče na tem svetu ne bo pomagal.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poudaril pomen gibanja pomladi narodov v sredini 19. stoletja, ki je tudi Slovencem dalo moč in zagon za politično osvobajanje. »Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine,« je dejal Pahor. »Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih stremljenj. Na taborih, začenši s taborom v Ljutomeru pred 150 leti, so dobivala plebiscitarno ljudsko podporo. Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti.«

Ljutomerska županja mag. Olga Karba je ob tej priložnosti podelila posebno taborsko plaketo

 za izjemen življenjski prispevek k napredku naroda. Prejel jo je prleški arhitekt, akademik dr. Stanko Kristl. Slednji je kot univerzitetni profesor in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti prispeval v narodno zakladnico znanja in kot arhitekt zaznamoval obliko in uporabnost naše države. S posebno atrakcijo, spustom po jeklenici in vzklikom slogana letošnjega 62. praznika Občine Ljutomer »Prleki smo prvi«, je Jan Filipič, predstavnik Športne zveze Ljutomer, odkril spominsko ploščo ob 150. obletnici 1. slovenskega tabora, ki je nameščena na spomeniku v Parku 1. slovenskega tabora.

Na prireditvi, ki so jo s kulturnim programom zaznamovali nastopi Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer, Komornega zbora Orfej Ljutomer in prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka ter umetniško besedilo iz ust mladega ustvarjalca Gašperja Lovreca, so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve o tem, kaj slovenski narod potrebuje v prihodnjem desetletju. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih. Branko Novak je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vaupotič v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu, Samo Tuš iz Zveze društev Moja Mura je pozval oblast, naj Muro za vedno izbriše iz energetskih načrtov, ker njihovo neustreznost dokazujejo študije ter to zahtevajo prebivalci ob njej. Predstavnik mladih Niko Miholič je na predstavnike naše države naslovil trditev, da resna nevarnost v letu 2018 niso migranti, južni sosedje ali drugače usmerjeni, temveč resno nevarnost predstavlja ignorantska drža do znanosti in vremenskih vplivov, ki so posledica onesnaževanja okolja, in zahteval, da pozornost usmerijo v slednje in s tem poskrbijo za boljši jutri. V imenu lokalnih skupnosti pa je ljutomerska županja mag. Olga Karba kot glavni zahtevi izpostavila spremembo volilne zakonodaje, da bodo lahko državljani svoj glas in zaupanje oddali človeku in ne stranki ter izenačitev cen nekaterih dobrin. Izpostavila je predvsem vodo po celotni Sloveniji. Zahteve predstavnikov bodo poslane vladi, predane pa so bile tudi županu Žalca Janku Kosu, ki bo 6. septembra letos organizator 150. obletnice 2. slovenskega tabora.

Slovesnost ob 150. obletnici 1. slovenskega tabora sta s spodbudnimi besedami in pristno prleško pesmijo sklenila Marija Merljak in Tadej Vesenjak.

Vzporedno z zaznamovanjem zgodovinskega dogodka je v Ljutomeru v nedeljo, 5. avgusta 2018, potekalo tudi 45. srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Mašo v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika je daroval glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak. Obiskovalci so lahko v Ljutomeru v spremstvu domačih vodnikov in posebnega taborskega vlaka obiskali lončarja in številne muzejske zbirke, na osrednjem trgu prleške prestolnice so se zabavali z ansamblom Štrk, spremljali pa so lahko tudi kasaške dirke, na katerih je pokal osrednje točke sporeda, 28. slovenskega kasaškega derbija, pripadel Peterki I z voznikom Milanom Žanom iz Ljubljane.