Praznik Krajevne skupnosti Železne Dveri

Krajevna skupnost (KS) Železne Dveri je praznovala peti praznik. Kot vsako leto doslej so se krajani in številni gostje zbrali pred rojstno hišo jezikoslovca svetovnega formata Franca Miklošiča. »Vsak kraj na svetu ima svoje značilnosti, posebnosti in zgodbe. Pogosto nastanejo nenapovedano, nenačrtovano. Vse pričajo o človeški iznajdljivosti in vztrajnosti. Govorijo o upanju, o pogumnih začetkih ljudi, ki so se podali v svet, in o rezultatih, ki so jih dosegli. In vsem tem zgodbam je skupna le ena stvar, zelo hitro lahko tonejo v pozabo. To bi se lahko zgodilo tudi Miklošiču, pa se ni. Zahvaljujoč velikemu številu posameznikov je Miklošičeva zapuščina trdno zasidrana v Radomerščaku,« je dejal predsednik KS Železne Dveri Marjan Munda.

Pomembno vlogo pri obujanju spomina na Franca Miklošiča ima ljutomerska gimnazija, ki nosi ime tega velikega jezikoslovca, z vlaganjem v njegovo rojstno hišo in okolico pa skrbi za ohranjanje dediščine družina Vaupotič, ki je lastnica Miklošičeve domačije. Kot je dejala ljutomerska županja mag. Olga Karba je tudi Miklošičeva zapuščina del turistične ponudbe občine Ljutomer. »Turisti iščejo pristne destinacije in mi lahko na tem področju, s skupnimi močmi, naredimo ogromno. Če želimo turiste zadržati pri nas, da bodo doživeli trenutek prleške duše, potem moramo razvijati zgodbe, vsebine, dogodke, ki bodo prikazali to našo tradicijo, vrhunska vina in odlično kulinariko. Verjamem, da smo na pravi poti. Živimo v izjemno čudoviti občini, ki je dejansko napolnila s to ustvarjalno energijo tudi Miklošiča, « je dejala ljutomerska županja.

Slavnostni govornik je bil dolgoletni urednik in novinar Radia Maribor Anton Petelinšek, ki je predvsem mladim, ki so iz Ljutomera ob tej priložnosti pripešačili v Radomerščak, na srce položil številne besede, s katerimi je poveličeval slovenski jezik. »Premalo se danes zavedamo, kakšna milost, kakšen dar je imeti svoj lastni materni jezik, ki je kodificiran na raven slovnice, ki je kodificiran na raven uporabe v najzahtevnejših orbitah človekovega intelektualnega, duhovnega, umetniškega in znanstvenega ustvarjanja. Ljudje, ki zdajle, v tem trenutku, pošiljajo v državni zbor, preko vladnih poti, v javno razpravo nekakšen zakon, po kateri bi bila sodobna Linqua franca, kar je angleščina, enakopravni komunikacijski jezik v slovenskih univerzah, v bistvu ne vedo, kaj počenjajo,« je dejal Petelinšek in apeliral na vse, da ne uničujejo pomena slovenskega jezika, ki mora biti še naprej enakopraven jezikom ostalih držav Evropske unije.