Vrazova ulica 1
9240 Ljutomer
V LAS Prlekija so v okviru projekta Kolesarska veriga na podeželju vzpostavili avtomatiziran sistem izposoje navadnih in električnih koles »Prleški bicikl«. Ta uporabnikom omogoča, da si po ugodni ceni na izbrani postaji v Ljutomeru (na Glavnem trgu in pri dvorani ŠIC), Veržeju ali Banovcih izposodijo kolo ter ga vrnejo na isto ali drugo postajo. Uporabnik bo za najem navadnega ali električnega kolesa plačal 5 evrov za dnevni oz. 15 evrov za letni najem. Pred tem se bo moral registrirati, kar je možno storiti na dva načina. Prvi je preko aplikacije za pametne telefone MOBILN.SI, drugi pa, da se uporabnik oglasi osebno na sedežu TIC Ljutomer oz. TIC Veržej, kjer ob registraciji dobi kartico in nato na izbrani postaji prevzame kolo ter ga odda na isti ali na kateri izmed drugih postaj. Vse podrobnosti izveste na spletni strani www.prleski-bicikl.si.
Skupaj z LAS Goričko 2020 in LAS pri dobrih ljudeh 2020 preko obstoječega sistema »Soboški biciklin« načrtujejo povezovanje v regijski sistem »Pomurje bike«, ki bo uporabnikom omogočala izposojo in vračilo koles v devetih Pomurskih občinah, na 19 postajah.
V okviru projekta so v sredo, 14. septembra 2022, v Termah Banovci predstavili različne sisteme izposoje koles, vrste e-koles in z njimi povezane zaposlitvene priložnosti ter sodobno invalidsko opremo na električni pogon. V nadaljevanju dneva so v Biotermah Mala Nedelja, dogodka se je udeležila tudi županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, predstavili možnosti in pogoje sodelovanja v sistemu certificiranja storitve »Kolesarju prijazen ponudnik« v Evropi in Sloveniji. Namen koncepta »kolesarjem prijazni ponudnik (KPP)« je spodbuditi lokalne ponudnike vseh kategorij (nastanitve, gostišča, servisi itd.), da svojo ponudbo dopolnijo s ciljem, da v goste privabijo tudi kolesarje. Posledično s povečanjem obiskov kolesarjev pridobivajo, tako lokalna kot tudi širša skupnost, izboljšuje se ponudba in kolesarska infrastruktura.
»Občina Ljutomer že vrsto let sledi smernicam trajnostne mobilnosti, kjer so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega potniškega prometa prioriteta. Smo vključeni v različne projekte s tega področja, sodelujemo tudi novi pri novi kolesarski poti Slovenia Green Wellness Route (16-dnevni načrt poti, ki kolesarje vodi po slovenskih zdraviliščih) in smo nosilci bronastega znaka Slovenia Green Destination, saj dolgoročno želimo vzpostaviti ponudbo trajnostnega zelenega turizma in v zavesti ciljnih skupin obiskovalcev postati pozicionirana kot zelena, ekološko ozaveščena destinacija za sprostitev ter aktivni oddih. Prav zato smo se z veseljem pridružili tudi projektu Kolesarska veriga na podeželju, saj želimo, da se našega Prleškega bicikla v čim večjem številu poslužujejo tako turisti, kot tudi občani. Projekt je primer dobre prakse združevanja in sodelovanja več lokalnih skupnosti ter drugih deležnikov tako na področju zelenega trajnostnega turizma kot trajnostne mobilnosti. Zato vsem sodelujočim v projektu iskrena hvala.
Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena panoga, kolo pa vse pogostejše prevozno sredstvo, kar nas izredno veseli, saj poleg tega, da skrbimo za okolje, veliko naredimo tudi za naše zdravje.) Tudi v prihodnje se bomo z veseljem vključevali v projekte, ki bodo usmerjeni k uresničevanjem ciljev zelenega turizma in trajnostne mobilnosti,« je dejala ljutomerska županja.
V projekt, ki je bil odobren na 5. javnem pozivu sodelovanja LAS, je povezanih enajst lokalnih akcijskih skupin (LAS), vodilni partner projekta je LAS Gorenjska košarica. Skupno je v projekt povezanih 23 občin med severno in južno mejo države. Namen projekta je prispevati k povečani privlačnosti okolij z vzpostavljenim sistemom souporabe koles. Zaradi povezovanja manjših sistemov z že obstoječimi se bo dostopnost znotraj in med območji bistveno izboljšala. Povečala se bo tudi dostopnost to kulturnih in naravnih znamenitosti ter nasploh kakovost bivanja ter možnosti za delo.
Celotna vrednost projekta vseh LAS znaša preko 1.6 mio eur, od tega vrednost projekta LAS Prlekija znaša skoraj 140 tisoč evrov, vrednost sofinanciranja pa 100 tisoč evrov, ki se črpa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.